Predsednica sekcije: Marjeta Staroverski
E-pošta: maticne.zadeve@zunz.si
Sekcija za osebna stanja in matične zadeve deluje v okviru ZUNZ-a in je ena od sedmih sekcij. Članice in člani sekcije za osebna stanja in matične zadeve smo predvsem matičarke in matičarji.
Vključena je tudi v Evropsko združenje matičark in matičarjev (EVS) povezuje združenja matičarjev iz Anglije, Avstrije, Belgije, Italije, Nemčije, z Nizozemske, s Poljske, Slovaške, iz Škotske, Švice in Slovenije. Cilji in naloge EVS so med drugim medsebojna izmenjava informacij o pravnem razvoju na področju osebnega statusa, zakonske zveze, otroškega in družinskega prava, prava na področju državljanstva in prava na sorodnih področjih. EVS si prizadeva, da bi pozitivno vplivala na liberalizacijo in poenotenje predpisov na področju osebnih stanj v državah članicah EVS kakor tudi v drugih državah Evropske unije.
Prva predsednica sekcije je bila mag. Bojana Zadravec, v letu 2010 je štafetno palico prevzela Marjeta Staroverski iz UE Kranj.
Sodelujemo s kolegicami in kolegi iz več kot 20 evropskih držav (npr. Avstrije, Belgije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Slovaške, Škotske in Švice), skupaj z njimi oblikujemo predloge za harmonizacijo in liberalizacijo predpisov na področju osebnih stanj in matičnih zadev, izmenjujemo informacije o zakonodaji, izkušnje in mnenja. Na pobudo naše sekcije je Združenje strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev postalo član Evropske zveze matičark in matičarjev.
V Sloveniji smo do leta 2004, svoje izkušnje izmenjavali več ali manj le na posvetih oziroma izobraževanjih, ki so bila organizirana v okviru MNZ. Ker pa nas je preveč, so bila ta posvetovanja organizirana regijsko, tako da smo vsi skupaj bili le redko. To je bil razlog, da smo se na prvem delovnem srečanju tega leta dobili v Mariboru, to srečanje pa je zelo hitro preraslo v konferenco z mednarodno udeležbo.
Pravilno evidentiranje različnih matičnih dejstev, sprememb osebnih stanj državljanov in državljank predstavlja podlago za delovanje celotne državne uprave oziroma javne uprave. Natančnost pri našem delu je zato najodgovornejše delo.
Ena najbolj prijetnih nalog je sodelovanje pri sklepanju zakonskih zvez. Mi smo tisti, ki sprejmemo prijavo zakonske zveze, pripravimo listine in poskrbimo za organizacijo obreda. Pri sklenitvi zakonske zveze moramo biti prisotni, ne moremo pa je skleniti. Čeprav v večini evropskih držav dahnejo zaročenci »da« pred matičarko oziroma matičarjem in čeprav se trudimo, da bi bilo tako tudi v Sloveniji, nam na žalost tudi z Družinskim zakonikom to ne bo popolnoma uspelo.
Delo matičarjev je odvisno od dobrega medsebojnega sodelovanja, vsi matičarji se zavedamo, kako pomembno je naše delo. Vsi primeri, s katerimi se srečujemo pri svojem delu, ne morejo biti zapisani v zakonu, marsikatero življenjsko situacijo je možno rešiti le z razumno odločitvijo, pri tem pa je zelo pomembna izmenjava konkretnih izkušenj. Odgovornost našega dela se povečuje, potrebno je poznavanje določil mednarodnega zasebnega prava, predpisom Evropske unije, mednarodnih konvencij in različnih dvostranskih pogodb, ne smemo pa pozabiti tudi na sodno prakso. Vedno več je v Sloveniji tujcev iz različnih držav sveta, ki tukaj urejajo svoj osebni status. Matičar se mora znajti prav v vsaki situaciji. Biti matičar pomeni nenehno učenje. Zavedati se moramo, da Evropska unija že sprejema predpise, s katerimi posega tudi na področje osebnega statusa. Tudi te predpise bo moral matičar poznati do sleherne podrobnosti.
Zelo obsežen in zahteven projekt – prenosi rojstev v matični register – je bil v lanskem letu zaključen, vendar nas čakajo novi izzivi.
Sekcija se bo še naprej prizadevala za nenehno izobraževanje matičark in matičarjev, istočasno pa tudi za večje upoštevanje oziroma priznavanje pomembnosti našega dela. Nemalokrat namreč ugotavljamo, da se delo matičarjev ne ceni dovolj – ne s strani strank, ne s strani sodelavcev. Aktivno se bomo vključevali v dejavnosti v zvezi s spreminjanjem zakonodaje s področja osebnih stanj, v okviru Evropskega združenja si bomo prizadevali za harmonizacijo predpisov, s čimer bi se poenotile nacionalne zakonodaje, saj bi s tem, zaradi vse večje migracije ljudi, poenostavili dostop in uporabo podatkov iz različnih nacionalnih evidenc.